S košarko se je Jure Pelko začel ukvarjati v rosnih letih v Slovenski Bistrici po bratovi zaslugi, nato pa ga je v roke vzel prvi trener Matej Bakšič, ki mu še danes pomaga v poletnih dneh, da se pripravi na novo sezono. Prav po njegovi zaslugi je Pelko pri sedemnajstih letih, ko se je v mladinskih vrstah potil še v dresu košarkarske šole Mario Primorac iz Maribora, pridružil košarkarjem Hrastnika, ki so nastopali v drugi slovenski košarkarski ligi. »Za mladega igralca je nekaj najboljšega, da dobi priložnost v članski konkurenci in se zraven uči od starejših igralcev,« pove Pelko. Po dveh dobrih sezonah v Hrastniku so se mu odprla vrata nastopanja za Zlatorog iz Laškega – tu je dobil priložnost za delo z Alešem Pipanom, trenerjem, ki je znan po odličnem delu z mladimi igralci – ter za nastopanje v ligi Telemach. »Pri Pipanu sem se ogromno naučil,« izda ljubitelj avtobiografije Petra Vilfana, ki pa je v Laškem ostal zgolj dve sezoni. »Po drugi sezoni so se pri Zlatorogu odločili, da me ne potrebujejo več,« pove Pelko z rahlim razočaranjem v glasu. Predvsem zato, ker je zamudil priložnosti nastopanja v jadranski konkurenci. »Morda mi je res malo žal zaradi lige ABA, a sem vedel, da pri Zlatorogu ne bi dobival veliko priložnosti za dokazovanje.«
Toda odhoda iz Zlatoroga Pelko, ki se v prostem času ukvarja z ribolovom, si ogleda kakšen dober film v kinu ali odigra partijo tenisa, ne obžaluje preveč. Pred lansko sezono je namreč okrepil Maribor Messer, kar se je izkazalo za odlično potezo in korak naprej v karieri. Pri štajerskem moštvu je bil namreč od prvega trenutka eden najpomembnejših igralcev. »Ko sem odhajal v Maribor, je bil dogovor, da bom veliko igral. V dveh sezonah sem znova ujel pravo formo in igram tako, kot sem sposoben,« se pohvali. Mariborčani so v sezoni 2013 presenetili marsikoga, predvsem pa so opozorili nase z dvema uspehoma proti Unionu Olimpiji in z uvrstitvijo v polfinale državnega prvenstva. Svojo kožo želimo prodati čim dražje,« ne skriva ambicioznosti Pele, kot ga kličejo prijatelji. Zadnjo sezono je Pelko odigral za barve Rogaške. Tako kot pri Hrastniku je tudi pri Zlatorogu črpal znanje od starejših igralcev, pri čemer izpostavi Miljana Goljovića, Vladimirja Panića in Miho Čmera. Na dosedanji športni poti izpostavi tudi pomen družine, ki mu vedno stoji ob strani in ki mu je v mlajših letih omogočala prevoze na treninge in z njih. »Glavno vlogo je v moji dosedanji karieri zagotovo igral trener Bakšič pa tudi različni bistriški košarkarji, kot sta Sani Bečirovič in Klemen Prepelič, ter trener Memi Bečirovič.« Morda se mu izpolni tudi cilj, ki ga je označil kot glavnega v karieri. »Če bi lahko zaigral za Olimpijo, bi bilo to nekaj izjemnega. Vsak košarkar v Sloveniji si želi nekoč zaigrati v najboljšem slovenskem klubu.«
A tu se sanje za košarkarja, ki vidi vzornike v Saniju Bečiroviču, Michaelu Jordanu, Milošu Teodosiću in Draženu Petroviću, ne končajo. Dres kadetske reprezentance Slovenije je že nosil, bil je tudi član mlade reprezentance. »To so lepe izkušnje, saj okusiš igranje proti tujim igralcem. Spoznaš špansko, francosko… košarko. Vsak si želi, da bi igral za slovensko reprezentanco, ne glede na to, v kateri kategoriji,« še pove in izda, da si večjega ponosa kot to, da bi nekoč oblekel dres članske reprezentance, ki jo bo spodbujal na prihajajočem domačem evropskem prvenstvu, ne predstavlja.